Login or Join

Mesto Videos

newest 100 mesto videos / mesto widget | Video feed for mesto


Videos 1 to 20

Celje, Slovenija

Celje, Slovenija

from BcastNZ on November 27, 2009
Duration: 285
Najboljše mesto na svetu... The best city in the world... Celje je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 45.826 prebivalci je Celje tretje največje slovensko mesto. Celje je zelo znano po Starem gradu, ki je star že več, kot 1000 let. Celje je znano kulturno, po gledališču. Znano je pa tudi po grofih.
also in:                    


Dobrnič, Slovenija

Dobrnič, Slovenija

from BcastNZ on November 27, 2009
Duration: 164
Dobrnič (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost občine Trebnje. Leži ob cesti Žužemberk-Trebnje. Je največji kraj v Dobrniški kotlini, za katero so poleg dobrniškega polja značilne številne kraške jame, vrtače in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), Vavpški hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer tečejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, Žužemberku in Mirni Peči. V ravninskem delu so plodne njivske površine, na prisojnih legah Lisca in Šmavra vinogradi, okoliške hribe pa povečini pokriva gozd. Območje Dobrniča je bilo zgodaj poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo halštatske gomile pri Dobrniču, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradišča Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali že leta 1884. Prve arheološke raziskave območja so se začele v 90. letih 19. stoletja, ko je večino gomil izkopal arheolog samouk Jernej Pečnik. Prve najdbe so iz začetka stareješe železne dobe. Najstarejšo najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile še fibule, nakit, čelade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Sama poselitev je vidna skozi vso halštatsko obdobje, posebno pa se je okrepila v 6. in 5. st.pr. n. št., na kar nakazuje najdba dvogrebenaste čelade. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrniču in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrnič v Žužemberk. Današnja naselja znotraj krajevne skupnosti Dobrnič so verjetno nastala na osnovah prejšnjih, njihova imena pa najbrž izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil Dobrnič poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prvič omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hiš s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih več primerkov značilne podeželske arhitekture: hiš, podov, kašč in kozolcev. Zaokrožen trg v starem jedru Dobrniča obdaja nekaj ohranjenih starejših hiš, med katerimi so najbolj zanimive Kalanova hiša s tlorisom črke L, Bognarjeva hiša (je tudi rojstna hiša skladatelja Srečka Koporca ter župnišče. Na griču Marnice nad Dobrničem je spominsko obeležje na množičnem grobu padlih partizanov, na pokopališču za cerkvijo pa stojita ločena spomenika padlim partizanom in žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Pred kulturnim domom stoji spomenik padlemu heroju Jožetu Slaku-Silvu. Med zanimivostmi v neposredni okolici Dobrniča velja omeniti pestro in razgibano krajino, ostanke gradu Kozjek, na katerega se nanaša istoimenska Jurčičeva povest, ter številne naravne in kulturne znamenitosti. Na območju krajevne skupnosti Dobrnič, ki obsega 16 vasi, je po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 v 239 gospodinjstvih živelo 787 prebivalcev, kar je le 42 več kot leta 1991 in skoraj polovica manj kot leta 1869 (1182 preb.). Odseljevanju so tako kot v drugih manj razvitih območjih slovenskega podeželja botrovali boljši življenjski pogoji zunaj domačega kraja. V obdobju 1991-2002 se je odseljevanje zaustavilo predvsem zaradi izboljšanja življenjskih pogojev in infrastrukture ter dnevnih delovnih migracij pretežno v Trebnje, Novo mesto in Ljubljano. Ker je Dobrniška kotlina z dobrniškim poljem izrazito kmetijsko območje, se večina gospodinjstev poklicno ali ob zaposlitvi ukvarja s kmetovanjem. Prevladujeta reja govedi in pridelava mleka, prisojne lege Šmavra in Liseca pa so posejane z vinogradi in zidanicami pretežno ljubiteljskih vinogradnikov.
also in:                            


Šljaka: Promena sistema rada NZP

Šljaka: Promena sistema rada NZP

from B92 on November 03, 2009
Duration: 115
Od 14. decembra beogradska filijala Nacionalne slu be za zapo ljavanje prelazi na novi sistem rada, pa e prijavljivanje u njihovu evidenciju umesto po profesiji biti po mestu prebivali ta. Distributed by Tubemogul.
also in: