Mesto Videos
Celje, Slovenija
from BcastNZ on November 27, 2009
Duration: 285
Duration: 285
NajboljĹĄe mesto na svetu... The best city in the world... Celje je mesto in sedeĹž istoimenske mestne obÄine v Republiki Sloveniji. Srednja nadmorska viĹĄina mesta je 238 m. S 45.826 prebivalci je Celje tretje najveÄje slovensko mesto. Celje je zelo znano po Starem gradu, ki je star Ĺže veÄ, kot 1000 let. Celje je znano kulturno, po gledaliĹĄÄu. Znano je pa tudi po grofih.
also in: Celje City Grofje Hotel Knežje Mesto Other Pocitnice Rokomet Video
DobrniÄ, Slovenija
from BcastNZ on November 27, 2009
Duration: 164
Duration: 164
DobrniÄ (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost obÄine Trebnje. LeĹži ob cesti Ĺ˝uĹžemberk-Trebnje. Je najveÄji kraj v DobrniĹĄki kotlini, za katero so poleg dobrniĹĄkega polja znaÄilne ĹĄtevilne kraĹĄke jame, vrtaÄe in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), VavpĹĄki hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer teÄejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, Ĺ˝uĹžemberku in Mirni PeÄi. V ravninskem delu so plodne njivske povrĹĄine, na prisojnih legah Lisca in Ĺ mavra vinogradi, okoliĹĄke hribe pa poveÄini pokriva gozd. ObmoÄje DobrniÄa je bilo zgodaj poseljeno Ĺže v prazgodovini, o Äemer priÄajo halĹĄtatske gomile pri DobrniÄu, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradiĹĄÄa Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali Ĺže leta 1884. Prve arheoloĹĄke raziskave obmoÄja so se zaÄele v 90. letih 19. stoletja, ko je veÄino gomil izkopal arheolog samouk Jernej PeÄnik. Prve najdbe so iz zaÄetka starejeĹĄe Ĺželezne dobe. NajstarejĹĄo najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile ĹĄe fibule, nakit, Äelade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Sama poselitev je vidna skozi vso halĹĄtatsko obdobje, posebno pa se je okrepila v 6. in 5. st.pr. n. ĹĄt., na kar nakazuje najdba dvogrebenaste Äelade. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v DobrniÄu in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi DobrniÄ v Ĺ˝uĹžemberk. DanaĹĄnja naselja znotraj krajevne skupnosti DobrniÄ so verjetno nastala na osnovah prejĹĄnjih, njihova imena pa najbrĹž izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil DobrniÄ poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prviÄ omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hiĹĄ s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih veÄ primerkov znaÄilne podeĹželske arhitekture: hiĹĄ, podov, kaĹĄÄ in kozolcev. ZaokroĹžen trg v starem jedru DobrniÄa obdaja nekaj ohranjenih starejĹĄih hiĹĄ, med katerimi so najbolj zanimive Kalanova hiĹĄa s tlorisom Ärke L, Bognarjeva hiĹĄa (je tudi rojstna hiĹĄa skladatelja SreÄka Koporca ter ĹžupniĹĄÄe. Na griÄu Marnice nad DobrniÄem je spominsko obeleĹžje na mnoĹžiÄnem grobu padlih partizanov, na pokopaliĹĄÄu za cerkvijo pa stojita loÄena spomenika padlim partizanom in Ĺžrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Pred kulturnim domom stoji spomenik padlemu heroju JoĹžetu Slaku-Silvu. Med zanimivostmi v neposredni okolici DobrniÄa velja omeniti pestro in razgibano krajino, ostanke gradu Kozjek, na katerega se nanaĹĄa istoimenska JurÄiÄeva povest, ter ĹĄtevilne naravne in kulturne znamenitosti. Na obmoÄju krajevne skupnosti DobrniÄ, ki obsega 16 vasi, je po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 v 239 gospodinjstvih Ĺživelo 787 prebivalcev, kar je le 42 veÄ kot leta 1991 in skoraj polovica manj kot leta 1869 (1182 preb.). Odseljevanju so tako kot v drugih manj razvitih obmoÄjih slovenskega podeĹželja botrovali boljĹĄi Ĺživljenjski pogoji zunaj domaÄega kraja. V obdobju 1991-2002 se je odseljevanje zaustavilo predvsem zaradi izboljĹĄanja Ĺživljenjskih pogojev in infrastrukture ter dnevnih delovnih migracij preteĹžno v Trebnje, Novo mesto in Ljubljano. Ker je DobrniĹĄka kotlina z dobrniĹĄkim poljem izrazito kmetijsko obmoÄje, se veÄina gospodinjstev poklicno ali ob zaposlitvi ukvarja s kmetovanjem. Prevladujeta reja govedi in pridelava mleka, prisojne lege Ĺ mavra in Liseca pa so posejane z vinogradi in zidanicami preteĹžno ljubiteljskih vinogradnikov.
also in: Baraga DobrniÄ Fiderik Mare Mesto Other PoÄitnice Pot Potovanje Predstavitev Rupena Trebnje Turizem Video
Šljaka: Promena sistema rada NZP
from B92 on November 03, 2009
Duration: 115
Duration: 115
Od 14. decembra beogradska filijala Nacionalne slu be za zapo ljavanje prelazi na novi sistem rada, pa e prijavljivanje u njihovu evidenciju umesto po profesiji biti po mestu prebivali ta. Distributed by Tubemogul.
also in: Evidencija Mesto Nacionalna Prebivalista Sljaka Sluzba The Mainstream Media Vesti Zaposljavanje
